Fanfest 5

Peta ponovitev slovenskega festivala fantazijske književnosti

Najprej brošurica Fanfesta 5

Festival je letos gostil tuje in domače goste.

Fanfest v peti izdaji

V soboto in nedeljo je Celje gostilo Fanfest, edini slovenski festival fantazijske književnosti. Program je bil precej zgoščen in izredno raznolik. Samo izvedbo so tudi krojila pravila PCT.

Leto 2021 je za Celjsko literarno društvo, organizatorja festivala, še posebej polno jubilejev. Društvo praznuje 20 let delovanja, revija Supernova ima peto obletnico in festival je bil izveden petič.

Tuji gostje

Letošnja izvedba je bila zastavljena širše, z opazno mednarodno zasedbo. Poleg aktivnih avtoric in avtorjev iz Slovenije so prišli gostje iz Črne gore, Hrvaške in Srbije.

Prof. Živković je leta 2019, še pomnite tovariši predkoronske čase, na tretjem Fanfestu, ugotovil, da festival, ki dočaka tretjo izvedbo, običajno obstane. Res je, Fanfest je tu, letos znova z večjo mednarodno udeležbo. Poleg tujih gostov se seveda spodobi tudi udeležba domačih aktivnih avtoric in avtorjev fantastike. Več o gostih je v publikaciji Fanfest 5, a tukaj le na kratko.

  • Glavni in stalni gost je prof. dr. Živković. Njegov seznam literarnih dosežkov in nagrad je obširen, zadnji res odmeven dosežek pa je kritiška izdaja Besi od Dostojevskega, saj je letos leto Dostojevskega.
  • Iz Srbije prihaja še Tihomir Jovanović Tika, med drugim tudi urednik Regie Fantastice, ki jo zaradi regionalnega značaja in slovenske udeležbe redno predstavljamo tudi na festivalu.
  • Iz Črne gore sta zakonca Andrijana in Dragić Rabrenović, v vlogi organizatorjev partnerskega festivala Refestikon. Mimogrede, Dragić je čisto sveži evropski nagrajenec.
  • Iz Hrvaške prihajata dva gosta. Mirko Grdinić je organizator Festivala fantazijske književnosti, znamenitega FFK Pazin, ki je najstarejši tovrstni festival v regiji.
  • Družbo mu dela Dalen Belić, mladi avtor in evropski nagrajenec letnik 2019.

Žal nista uspela priti Snežana Kanački iz Srbije, saj ji je pot tik pred zdajci preprečila bolezen, a Ljubomir Mihajlovski je ostal ujet v koronski karanteni. No, duh prijatelja Ljupčeta nas je obiskal s poezijo, ki smo jo že okusili v odlični interpretaciji Mateje Mohorko, za prevod je poskrbel Matej Krajnc.

Domači gostje

Domači gostje so, kot sem že poudaril, aktivne avtorice in v zadnjih Supernovah prisotni avtorji. Lepo je, če v živo spoznamo avtorice in avtorje svežih izdaj, oziroma knjig pred izidom.

  • Andrej Ivanuša (redno je zraven pri organizaciji in še kaj mimogredno napiše)
  • Barbara Ribič Jelen (redno sodeluje)
  • Domen Mohorič (občasno kaj prevede in precej redno piše)
  • Dominik Lenarčič (redni avtor za Supernovo in naših Druženj z lepo besedo)
  • Ivan Šokić (urednik portala znanstvena-fantatsika.si, vedno kritičen um in avtor)
  • Jan R. Bilodjerič je avtor fantazijskega romana za mlajše, Animus, in upajmo, da bo nadaljeval s projektom in še kaj primaknil.
  • Majda Arhnauer Subašič je predlani zmagala na razpisu za ZF zgodbo Časopisa za kritiko znanosti. Objavlja tudi v Supernovi in njena zgodba je uvrščena v vzhodnoevropsko antologijo Virusna zavesa.
  • Matej Krajnc je reden gost, s svojo poezijo vedno poskrbi za literarne slaščice. Občasno tudi kaj prevede in lektorira, kot sta obe letošnji Supernovi.
  • Matjaž Marinček je prijetno presenečenje, v stik sva prišla preko JSKD, gospe Barbare Rigler in v zadnjih dveh Supernovah je njegova proza in upajmo, da se mu kmalu udejanji zbirka ZF zgodb.
  • Nada Tržan-Herman ima poezijo za vsak trenutek in vsako priložnost, tudi za razpis Prišli so iz celjskega podzemlja. Žal se je festival pokrival z njeno potjo v tujino.
  • Tanja Mencin je vsestranska, v Supernovi je prisotna tako s prozo kot poezijo. Na objavo čaka še nekaj njenih zgodb.
  • Nazadnje moram omeniti še Bojana Ekselenski, ki sem ta teden uspel opredmetiti novo knjigo iz sage Vitezi in Čarovniki z naslovom Strah indigo otrok.

Festivalsko dogajanje je bilo razdeljeno na štiri vsebinske sklope:

  • Izobraževanje avtorjev in avtoric
  • Predstavitve književnih izdelkov in sorodnih festivalov
  • Literarna prireditev z aktualno vsebino
  • Konferenca o mednarodnem sodelovanju in skupnem literarnem projektu

Celjska kulturnica ob 11:00

Festival se je začel delovno v Celjski kulturnici. V soboto ob 11h je prof. dr. Zoran Živković vodil delavnico »Kako ne pisati fantastike«. Profesor je izpostavil, da je avtor fantastike nekakšen demiurg, ki ustvari svoj svet. Ta svet mora delovati, temeljiti mora na naravni logiki in literarna pripoved se mora podrejati temu. Avtorji, ki pišejo realistične pripovedi, imajo lažje delo, saj se jim ni treba ukvarjati z gradnjo literarnega sveta.

Kakovostna fantastika seveda ni samo izmišljija, temveč mora reflektirati realne in tudi predvidene izzive človeštva skozi prizmo literarnega sveta. Posebej je poudaril, da v 21. stoletju nastopa drugačna fantastika, kot je vrh dosegla v obliki znanstvene fantastike in magičnega realizma v 20. stoletju. Razvoj kakovostne fantastike, zlasti izven angleško govorečih dežel, ima težavo, ker smo priča pravemu založniškemu kolonializmu s strani angloameriške založniške industrije, ki jo podpira mogočna medijska kampanja.

Prof. Živković je tako predstavil delavnico:

Pisatelj fantastike se sooča z veliko težjo nalogo od pisatelja realistične proze. Slednjemu se ni treba ukvarjati z značilnostmi sveta, v katerega postavlja svoje delo. Te se so znane, vzamejo se kot samoumevne. Pisec fantastike se sooča z obveznostjo, da kot demijurg oblikuje novi svet in mu da posebne lastnosti. Čeprav so te fantastične, morajo biti skladne, dosledne in smiselne. Čeprav je svet, ki si ga je zamislil pisatelj fantastike, po merilih resničnosti nemogoč, nikakor ni poljubno samovoljni. Ne sme biti nič manj prepričljiv od resničnega sveta. Žal se to pogosto izgublja izpred oči, zato ni neprimerno, da avtorja fantastike občasno spomnimo, kako naj se (ne) piše leposlovje ...

Knjigarna in antikvariat Antika (16:30)

V Knjigarni in Antikvariatu Antika se je odvijal predstavitveni del programa. Ambient butične knjigarne, kjer ne poznajo besedne zveze »tega pri nas nimamo«, je idealen za predstavitve književnih projektov.

V uvodu je Bojan Ekselenski predstavilo vsebino revije Supernova, zlasti osrednje teme. V številki 10 je bila osrednja tema Distopija s praktičnim primerom, kako se piše ta literarna zvrst – zgodba Rezervat v Stockholmu iz knjige Jožeta Biščaka, Potovati z Orwellom. Drug pomemben vsebinski sklop je predstavljalo literarno delo letos preminulega dr. Eda Rodoška, velikana slovenske znanstvene fantastike. V reviji je bilo tudi nekaj fantazijskih zgodb, poezije in prevodov.

Številka 11 je prinesla kar tri teme.

Esej o pisanju avtorske biografije (t. i. CV)

  • Proza slovenskega dela mednarodnega razpisa Virusna zavesa – objavljene so štiri zgodbe.
  • Proza in poezija fanfestovega mednarodnega razpisa Prišli so iz celjskega podzemlja.
  • Poleg navedenih tematskih sklopov so v reviji objavljeni domača in prevedena proza in poezija.

V obeh številkah revije so seveda tudi aktualni razpisi.

Jan R. Bilodjerič je predstavil svojo knjigo Animus in nas popeljal na zanimivo potovanje, kako je knjiga sploh nastala.

Dr. Andrijana Rabrenović iz Črne gore je predstavila festival Refesticon, a Dragić Rabrenović je predstavil festivalsko zbirko Virus 21 in svoje prozni prvenec Atropa Belladonna, zbirko kratkih zgodb, spisanih za različne natečaje.

Tihomir Jovanović Tika je predstavil regionalno zbirko Regia Fantastica, ki je do zdaj doživela šest izdaj, zaključuje se razpis za sedmo. Predstavil je tudi svoje fantazijsko satirično delo Baka Mandini krugovi.

Andrej Ivanuša je predstavil kar tri nove izdaje. Gre za novi izdaji Čudovita potovanja zajca Rona in epsko pesnitev Vilindar. Popolnoma sveža pa je otroška zbirka Lešnikarji.

Bojan Ekselenski je predstavil svoji letošnji knjigi iz sage Vitezi in Čarovniki – Evangelij iz Languedoca 1 (prvi del zaključka t. i. Trilogije o Vesoljnem carstvu) in Strah indigo otrok (postavljeno v čas takoj za Vladavino indigo otrok).

Mirko Grdinić iz Hrvaške je predstavil znameniti FFK – Festival fantazijske književnosti Pazin, ki je najstarejši tovrstni regionalni festival (prvič je bil organizirane »davnega« leta 2000).

Barbara Ribić Jelen je povzela odzive na svoj zanimiv mozaik kriminalno-nadnaravni roman Rusalkin zaliv. Dopmen Mezeg je predstavil nadaljevanje lani izdane Ilonike, sage o cesarju Feliksu.

Ivan Šokić je predstavil oživitev nekaj časa mirujočega portala znanstvena-fantastika.si in pozval k pošiljanju prispevkov.

Predstavljan je bil festivalski razpis za Fanfest 6.

Za glasbene pavze je poskrbel Matej Krajnc.

Osrednja prireditev v Celjski kulturnici(19:00).

Uvodoma je Mateja Mohorko interpretirala Pesem 1 iz zbirke Tri pesmi v svetu uveljavljenega makedonskega pesnika, pisatelja in večkrat tudi ambasadorja miru OZN, dr. Ljubomirja Mihajlovskega. Sledil je uvodni nagovor Bojana Ekselenskega, predsednika Celjskega literarnega društva, ki mu je sledila Pesem 2 iz zbirke Tri pesmi.

Osrednja točka programa je bila posvečena velikanu svetovne in ruske književnosti, Fjodorju, Mihajloviču Dostojevskemu, konkretno temi Dostojevski in fantastika. Prof. dr. Zoran Živković, eden največjih svetovnih strokovnjakov za Dostojevskega je predstavil izredno zanimivo tematiko – Dostojevski in fantastika. Izpostavil je, da je veliki književnik napisal štiri velika dela, ki imajo izrazite elemente fantastike in so izjemnega pomena za fantastiko 19. stoletja. Verjetno bo vsakdo presenečen, ker je bilo omenjeno tudi delo Bratje Karamazovi, saj je ključni del knjige popolnoma fantazijski – znameniti pogovor hudiča in Ivana Karamazova. Profesor je izpostavil, da je to v literarnem smislu najodličnejši del celega romana.

Profesor Živković je svoje predavanje predstavil:

Prvi dve deli Dostojevskega sta bili objavljeni skoraj istočasno. Najprej je bil v številki almanaha »Petrograjski zbornik« 21. januarja 1846 objavljen njegov kratki roman Bedni ljudje, le deset dni kasneje, 1. februarja, pa je v reviji »Domovinski zapiski« izšla »petrograjska poema« Dvojnik.
Visarion Grigorijevič Belinski, vodilni literarni kritik tistega časa, je bil tako navdušen nad Bednimi ljudmi, da je Dostojevskega, ki je pravkar vstopil v 25. leto, razglasil za »največje upanje ruske književnosti«. Dvojnik pa je bil ocenjen veliko manj ugodno.
Glavni ugovor temu delu je bil povezan s fikcijo v njem. »V našem času,« je v svoji kritiki zapisal Belinski, »ima fantastika prostor izključno v norišnici in ne v literaturi. Z njo bi se morali ukvarjati zdravniki in ne pisatelji.«
Dostojevski pa fantazijskemu ni obrnil hrbta. Danes velja njegov Dvojnik za eno najpomembnejših del ruske fantastike 19. stoletja. Belinski je skoraj pozabljen.

Predstavil je tudi letos izdano izjemno kritiško izdajo Besi in razložil ozadje nastanka naslova te znamenite knjige Dostojevskega.

Vsem je priporočil branje Dostojevskega, saj je izredno pomemben tudi kot avtor fantastike. Tematike, ki se jih veliki pisatelj dotika v svojih fantazijsko naravnanih delih, so še danes izredno aktualne in bi jih težko pripisali 19. stoletju.

Mateja Mohorko je interpretirala še Pesem 3.

Zadnji del prireditve je predstavljala predstavitev vzhodnoevropske antologije Virusna zavesa. Svoje vtise sta predstavila dva prisotna avtorja – Dragić Rebrenović iz Črne gore in Majda Arhnauer Subašič iz Slovenije. Posebej zanimivo je bilo, da je predstavitev mednarodne zbirke potekala v dveh jezikih.

Sledilo je družabno srečanje.

V nedeljo dopoldne je bila mednarodna konferenca. Obravnavala se je ideja skupnega regionalnega književnega projekta z delovnim naslovom »Balkan Ekspres«. Organizator je predstavil nekaj tem in gostje so predebatirali glede njihove izvedbe.

Na srečanju se je sprejelo sledeče sklepe:

  • Koordinator projekta Bojan Ekselenski.
  • Rok za izvedbo projekta je 1 leto.
  • Izbralo se bo med temama:
    • Globalna ekološka katastrofa
    • Krononavt pride iz prihodnosti, da bi raziskal otroštvo osebe, ki bo čez 60 let naredila nekaj prelomnega.
  • V vsaki od sodelujočih držav se poskrbi za izvedbo.
  • Zgodbe bodo objavljene v izvornem jeziku, zato se bo omejilo na slovenščino in jezike Srbije, Hrvaške, BiH in Črne gore.

V popoldanskem času so si tuji gostje ogledali Stari grad in spoznali del celjske zgodovine.


Supernova 10
(pomlad 2021)

Supernova 11
(jesen 2021)

Jan R. Bilodjerič:
Animus (2021)

Barbara Ribič Jelen:
Rusalkin zaliv (2020)

Snežana Kanački:
Polaris zadnje mesto (2020)

Bojan Ekselenski:
Evangelij iz Languedoca 1 (2021)

Bojan Ekselenski:
Strah indigo otrok (2021 - v tisku)
 

Festival je popolnoma uspel in razšli smo se v upanju na skorajšnja srečanja na sorodnih dogodkih v regiji in seveda vnovičnem druženju leta 2022.