4. Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti
Fanfest 2020 se bo zapisal v anale kot nekaj posebnega. Izvedli smo ga v času epidemije covid-19. Pri organizaciji smo morali upoštevati cel kup priporočil in zapovedi NIJZ:
- Varnostna razdalja, čeprav nihče ni širil neprijetnih arom
- Vsi smo bili zamaskirani kot bančni roparji
- Gostom iz tujine smo se morali odpovedati zaradi zaprtih mej za državljane t. i. rdečih držav, čeprav so evropske meje odprte, kot še nikoli.
Čeprav mogoče prihaja konec sveta, kajti jezdec apokalipse Kuga neusmiljeno jaha po našem svetu, se je festival moral zgoditi. Če se že nakazuje konec sveta, ga želimo s festivalom opazovati iz prve vrste.
Najmanj dvodnevno dogajanje in sodelovanje gostov iz bližnje tujine bo moralo počakati na virusno srečnejše čase.
Zahvale za podporo:
- Mestni občini Celje se posebej zahvaljujemo za neposredno in tudi posredno finančno podporo projektu,
- Knjigarni in antikvariatu Antika za prostor in finančno podporo.
- ZKD Celje in JSKD OI Celje za logistično podporo, saj brez tega ni kakovostne izvedbe.
- Vsem prostovoljkam in prostovoljcem za opravljeno delo.
Gostje
V letu 2020 imamo dve vrsti prisotnosti - fizično in virtualno.
Fizično prisotni
- Jože Biščak (zaradi epidemioloških razmer se je tik pred zdajci odpovedal sodelovanju)
- Domen Mezeg
- Domen Mohorič
- Barbara Jelen
- Matej Krajnc
- Vanja Tajnšek
- Marko Vitas
- Andrej Ivanuša
- Bojan Ekselenski
Virtualna prisotnost
- Prof. dr. Zoran Živković
- Tihomir Jovanović Tika
Mnogi so bili z nami v duhu ... (Tatjana Jamnik, Ivan Šokić, Jože Biščak ...) in jih pričakujemo ob naslednji izvedbi.
Fanfest je letos potekal samo en dan, v soboto, 26. 9. V ta en dan smo stlačili vse, zdaj že tradicionalne programske točke:
- Literarno delavnico
- Promocije v Knjigarni in antikvariatu Antika
- Osrednjo prireditev v Celjski kulturnici
11:30 Celjska kulturnica - Arhetipski liki
Literarno delavnico z naslovom Arhetipski liki je vodil Bojan Ekselenski. Udeleženci so se seznanili s pojmom arhetipskih likov in njihovo pripravo, kajti arhetipski liki so zaradi svoje narave to, kar literarno pripoved tesneje poveže z bralko ali bralcem.
Korona je razredčila udeležbo na delavnici - bilo nas je ravno, da smo ustregli merilom
16:30 Predstavitve v Knjigarni in antikvariatu Antika
Popoldanski del programa je bil v butični Knjigarni in antikvariatu Antika. Tamkajšnji knjižni ambient in odprtost knjigarne na vse vrste literature je idealno okolje za izvedbo predvidenega programa.
Najprej je za glasbeni vklop poskrbel Matej Krajnc, uveljavljeni literarni in glasbeni ustvarjalec s svojo izvrstno uglasbeno poezijo.
Sledile so predstavitve letos izdanih knjižnih del. Letošnja bera obsega 4 tiskane knjige. Mogoče je še katera, a vest o tem ni prišla do organizatorja ali urednika portala znanstvena-fantastika.si. Tako so se na seznamu znašle knjige Potovati z Orwellom od Jožeta Biščaka, Ilonika Domena Mezega in dve deli (Zadnji? in Vitezi in Čarovniki(3): Vladavina indigo otrok) od Bojana Ekselenskega.
Namesto odsotnega Jožeta Biščaka je kratko predstavitev Potovati z Orwellom pripravil Bojan Ekselenski.
Domen Mezeg je predstavil prvi del fantazijske sage Ilonika, saga o cesarju Feliksu, a Bojan Ekselenski je zatem predstavil svoji dve knjigi, Zadnji? ter Vitezi in Čarovniki(3): Vladavina indigo otrok.
Po glasbenem medklicu so se predstavili Supernova 8 in 9 v obliki dvojne tiskane doze. Mnogi so se spraševali, kaj na naslovnici Supernove počneta znana slovenska pisatelja Ivan Tavčar in Simon Jenko. Urednik Supernove je razkril njuno »temno« skrivnost – oba sta spisala fantazijsko literarno delo. Ja, literarni Sithi so obstajali tudi med znanimi pisatelji. Obe deli sta nastali v 19. stoletju in imata svojo vrednost tudi v svetovnem merilu fantazijske književnosti. Mikromega, zgodba Simona Jenka iz leta 1851 je objavljena v Supernovi 9.
Barbara Jelen je predstavila svoj mozaik roman Rusalkin zaliv. Zgodba iz romana je objavljena tudi v Supernovi 8 in Matej Krajnc, lektor knjige, je prebral odlomek. Roman je v svojem bistvu resnično nekaj posebnega in to ne samo v slovenskem merilu. V kratkem bo izšel pri Založbi Primus.
Andrej Ivanuša, urednik, avtor in mali založnik, je predstavil Levitev, zbirko zgodb srbskega pisatelja in urednika Tihomirja Jovanovića Tike. Njegovo pisanje ima izredno širino in ima izreden občutek za satiričen prikaz sveta okoli nas.
Domen Mohorič je predstavil edini resni slovenski portal za fantazijske umetnosti – znanstvena-fantastika.si. Za avtorice in avtorje so pomembni pisateljski izzivi in ravno iz tega naslova smo dobili nekaj izvrstnih literarnih grižljajev.
Zapisnik predstavitev je zaključil Matej Krajnc z glasbenim razvajanjem.
19:00 Celjska kulturnica - Osrednja prireditev
Osrednja javna prireditev se je, kot je to že tradicija, v Celjski kulturnici. Ravno ta del programa je bil izvedbeno najzahtevnejši. Saj veste ... seznam udeleženih, merjenje temperature. Vse to zaradi virusa, ki se je odločil, da nam zagreni socialno življenje. Termometer je pokazal, da so vsi na zdravi strani sveta.
Predsednik organizacijskega odbora in predsednik Celjskega literarnega društva, Bojan Ekselenski, je naredil hiter uvod in predal besedo slavnostni govornici, podžupanji Mestne občine Celje, ga. Bredi Arnšek, ki je v imenu Mestne občine Celje pozdravila festival. Poudarila je napore mestne občine, da podpira kulturno ustvarjanje, saj je ljubiteljska kultura pomembna gonila sila razvoja mesta in njenega umeščanja v širši prostor. Zlasti festival fantazijske književnosti igra pomembno vlogo in občina se zaveda pomena festivala, ki je edini te vrste v Slovenije in del širše mednarodne scene.
Sledile so predstavitve gostov festivala. Matej Krajnc je ob svoji predstavitvi naredil glasbeni vklop.
Predstavili so se gosti Domen Mezeg, Barbara jelen, Vanja Tajnšek, Domen Mohorčič, Marko Vitas in Andrej Ivanuša. Vsak je zanimiva zgodba za poseben članek.
Zaradi omejitev je ugledni profesor, dr. Zoran Živković stalni gost in častni član Celjskega literarnega društva festival pozdravil preko Vibra. Razodel nam je svoje delo v času epidemije in poudaril, da ima fizično distanciranje tudi pozitivne lastnosti – ostane več časa za literarno ustvarjanje in v tem času se zaključil monumentalno kritično izdajo Besi od Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, saj bo drugo leto 200-letnica rojstva in 2022 150. obletnica izida knjige. Profesor je tudi ekskluzivno razkril naslov svojega novega romana – Bela soba.
Sledilo je Viber »srečanje« s Tihomirjem Jovanovićem Tiko, ki je prav tako stalni gost festivala. Predstavil je regionalno antologijo Regia Fantastica 5, kjer sodelujejo tudi avtorji iz Slovenije. Zbirka je izšla ob 100-letnici rojstva Raya Bardburya in najavil je Regio Fantastico 6, kjer sodelujejo avtorji iz še več držav ...
Po glasbenem izklopu se je program zaključil z odprtim panelom Je lahko fantazijska književnost družbeno kritična?
Udeleženci panela so stopili na minsko polje možnosti fantazijske književnosti, da stopi na minsko polje družbene kritike in reflektiranje aktualnih družbenih razmer. Udeleženci so ugotovili, da ima fantazijska književnost vse izrazne sposobnosti, da to opolnomočeno izvede in samo omejitve v glavah tej književnosti jemljejo moč leposlovne obdelave sveta okoli nas. Fantazijska književnost je lahko namenjena zabavi in mladim, a je lahko tudi orodje za postavitev ogledala družbi.
Distopije so primer literarnega svarila pred družbenimi procesi, ki ogrožajo človekovo svobodo. Satira na drugi strani opozorilo prinaša na zabavnejši način.
Zaključili smo ob upanju, na snidenje v letu 2021.