Prihaja v naše vesolje

5. 11. 2025: Celjska kulturnica - Delavnica "Celje in Evropa v svetu magije

Bojan Ekselenski bo vodil delavnico posvečeni svežemu fanfestovemu razpisu.

V delavnici bo razbil nekaj mitov o literalizirani magiji in podal nekaj koristnih napotkov.

Mimogrede se bo dotaknil zimzelenih priporočil za pošiljanje besedil na različne literarne razpise.

O razpisu.

Pomembno!

Programske sanje za Fanfest

Fanfest se je odvijal od 16 do 19. oktobra 2025 v Celju in Ljubljani.

Četrtek, 16. 10. ob 19h - Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12 v Ljubljani

  • Panel o sodobni fantastiki z glavnim festivalskim gostom prof. dr. Zoranom Živkovićem. Pogovarjala sta se še Matej Krajnc (podpredsednik DSP) in Bojan Ekselenski (predsednik CLD).

Petek, 17. 10. ob 19h v restavraciji Špica

  • Sprejem tujih vabljenih gostov

Sobota, 18. 10. ob 16h v Knjigarni Antika (Kocbekova ulica 6, Celje)

  • Fantastični pozdrav gostom
  • Hiperskok skozi letošnje izdaje Supernove
  • Knjižne novosti
  • Sveži alieni na festivalu
  • Najave fantastičnih slaščic
  • Nekaj na kratko o gostovanju na Euroconu in tkaj se tam počne.

Sobota, 18. 10. ob 19h, Celjska kulturnica (Gledališki trg 4, Celje)

  • Predstavitev prevoda Štiri smrti in eno vstajenje Fjodorja Mihajlovića
  • Predstavitev fanfestove zbirke »Zeleno Celje«
  • Objava razpisa za Fanfest 10 - "Celje in Evropa v svetu magije"
  • Družabni večer.

Nedelja, 19. 10. v Celjski kulturnici ob 10:30

  • Delavnica in panel »Znanost v znanstveni fantastiki«. To je bilo nekaj od avtorjev za avtorje.
  • Delavnico je začel Bojan Ekselenski, zatem se je pridružil še prof. dr. Zoran Živković, ki je nadgradil in z literarnoteoretičnega zornega kota osvetlil izpostavljeno tematiko.

Več o festivalu ...

Eurocon 2025 je za nami

Eurocon 2025, kot Archipelakon 2 v Mariehamnu, otočje Aland (Finska) se je odvijal od 25. 6. (program se je začel 26. 6.) do 29. 6. 2025. Gre za evropsko konvencijo znanstvene fantatstike (in fantastike obče) in osrednji evropski dogodek, ki se ga je udeležilo preko 900 ljudi iz cele Evrope in tudi drugih celin.

Ekipa CLD je bila tam. S stojnico, z udeležbo v programu, s promocijo in Supernovo ...

Več o udeležbi v tej reportaži.

Sveže revijalne žemljice

Angleška izdaja Supernove, Eurocon Special 1, je v PDF in tiskani verziji že prihrumela med nas.

Na voljo je seveda na običajni lokaciji, pisanem okolju spletnega vesolja Celjskega literarnega društva ali novo! na lastni spletni strani.

NOVO! Revija Supernova je dobila svojo spletno stran.

Več (na supernova-magazin.eu)

Fanfest 10 (oktober 2026)

Festivalski razpis: Celje in Evropa v svetu magije

Mogoče mislite, da je do naslednjega Fanfesta (oktober 2025) še neskončno veliko časa, a verjemite mi, čas se je že včeraj iztekel. Vedno je tako. Kako to vem? Iz lastnih izkušenj. Ogromno razpisov mi je spolzelo skozi tipkovnico, ker sem mislil, da imam dovolj časa za pripravo konkurenčnega literarnega dela.

Deadline (Rok za oddajo): 15. 8. 2026

Na podrobnosti o razpisu

Vroče fantastične novice

Odvil se je Fanfest, ki je tokrat svojo lovko iztegnil proti Ljubljani ...

Nazadnje smo počeli nekaj fantastičnega ...

Fanfest 9 - 16. - 19.10.2025 - Ljubljana, Celje

Fanfest v svoji 9. izvedbi je prvič delovno pokukal izven Celja. Festival se je začel v četrtek, 16. 10. v prostorih Društva slovenskih pisateljev (DSP) v Ljubljani, kjer je panel o sodobni fantastiki moderiral in glasbeno opremil podpredsednik DSP, mag. Matej Krajnc. Gosta sta bila prof. dr. Zoran Živković in Bojan Ekselenski, ki je predstavil festival in njegov razvoj.

Supernova 19

Supernova 19 bo izbruhnila v naš svet na Fanfestu 9.

Fanfestova brošura Zeleno Celje

Otipljivosti tokratnega festivala ... Naj kdo reče, da fantastika ni otipljiva!

V brošuri je vse, kar morate vedeti o letošnjem Fanfestu. Poleg programa so v brošuri literarna dela, prispela na razpis Zeleno Celje in predstavitev vseh gostov in avtorjev. Tiskana izdaja se bo delila na Fanfestu in v okviru promocije.

Za takojšen ogled:

Celjsko literarno društvo je odpotovalo na Finsko ... (26 - 29. 6. 2025)

Celjsko literarno društvo (CLD) že nekaj let predstavlja svoje projekte na področju fantazije tudi zunaj meja Slovenije. Letos smo se odločili za sodelovanje na Euroconu, vsakoletnem evropskem festivalu (znanstvene) fantastike pod okriljem European Science Fiction Society (ESFS). Letos se je dogodek odvijal v Mariehamnu, na daljnem finskem otočju Åland. Gre za avtonomno območje med Finsko in Švedsko z burno zgodovino in nudi precej zanimivosti. Letošnji Eurocon je bil del lokalnega srečanja Archipelacon 2, saj se tako širši evropski javnosti ponudi doživetje lokalnega festivala. Eurocon se vsako leto odvija v drugi državi. Prvi se je daljnega 1972 odvijal v Trstu, leta 1983 pa je v nekih čisto drugih časih obiskal Slovenijo (Cankarjev dom v Ljubljani). Tako je bil lani na Nizozemskem, letos na Finskem, naslednja leta pa bo v nemčiji (Berlin 2026), Portugalski (Lizbona 2027) in predvidoma Hrvaški (Zagreb, 2028). Za začimbo bo v Dublinu 2029 osrednji svetovni dogodek, Worldcon, svetovno srečanje, ki je imel z lansko izvedbo že 82 izvedb. To je res dolga tradicija.

Slovenijo sta v Evropo vrnila Dominik Lenarčič in Bojan Ekselenski iz CLD. Pot tja in nazaj je kar zahtevna, saj je treba v vsako smer zamenjati tri letala ali pa na otočje po dveh letih priti s trajektom (5 ali 8 ur vožnje).

Vsak Eurocon poleg predavanj, promocij in srečanj prinese tudi dva plenarna sestanka ESFS. Vsako državo zastopata po dva delegata in običajne teme so razprave in glasovanje o evropskih nagradah za dosežke v različnih kategorijah, o lokaciji Eurocona čez dve leti na osnovi predstavitev držav kandidatk, morebitne spremembe statuta zveze in na letos so padle tudi volitve novega odbora zveze (ESFS Board). Funkcije so častne in, kot vse v okviru ESFS, temeljijo na prostovoljstvu.


Z letalom proti cilju
Zanimivost na osrednji ulici za pešce
Pred prizoriščem, centrom Alandica

Ekipa CLD tja seveda ni prišla zaradi turizma, temveč promoviranja slovenskega ustvarjanja in dela na področju fantazijske književnosti.

Slovenija je po zaslugi CLD imela svojo promocijsko stojnico in predstavitev društva, revije Supernova in festivala Fanfest. Prisotni smo bili tudi v festivalski brošuri Archapelicon 2. Zaradi stojnice smo bili deležni krajše predstavitve in za večjo prepoznavnost smo imeli reklamno pasico.


Takole sva en drugega fotkala - 25. 6. je bil dan za postavitev stojnice
Utrinek z otvoritve 26. 6.
Še ena ...

Eurocon in sorodne konvencije obiskujejo večinoma ljudje srednjih let, saj je povprečna starost ljudi okoli 45 do 50 let, čeprav so tam ljudje vseh starosti. Osrednje vsebine so posvečene spekulativni fikciji v najširšem pomenu besede in predstavitve fandomov (ljubiteljskih skupnosti) posameznih držav. Predavanja in predstavitve so se izvajali v osrednjem kongresnem in kulturnem centru Alandica in dveh konferenčnih dvoranah hotela Arkipelag. Osrednji gostje (častni gostje – reče se jim Guest of Honor – GoH) so večinoma pisatelji in pisateljice.

Letošnji osrednji gost je bil svetovno znani in tudi v slovenščino prevedeni Jeff VandenMeer iz ZDA. Poleg njega sta bila GoH še njegova žena, znana urednica Ann VandenMeer in finska pisateljica Emmi Itäranta. Četrti GoH, švedski pisatelj Mats Strandberg, se je moral zaradi družinskih razmer odpovedati udeležbi.

GoH so se poleg sodelovanja v programu sprehajali med stojnicami in tudi sam sem izkoristil priložnost za selfi. Vsak dan pač ne srečaš svetovno znanega pisatelja.


Intervju z Ann VandenMeer
Intervju z Jeffom VandenMeer
Selfi z Jeffom VandenMeerom

Dave Lally je eden najbolj znanih na sceni
Irsko-francosko-slovenska naveza
Pa še slovensko-ameriška naveza

Med udeleženci in v vlogi predavateljice je bila na sceni zelo znana in večkratna Hugo nagrajenka Cherly Morgan (prva transspolna oseba s Hugo nagrado). Osebno jo občudujem, ker svojo posebnost predstavlja kot prednost in jo je pretopila v zanimiv opus aktivnosti. Njena predavanja so vedno polna, saj prinaša obilje vsebinske svežine in novih pogledov na posamezne družbene aspekte.

Kaj pa preostali ljudje? Na konvencijo se je prijavilo preko 900 ljudi. Prišli so iz skoraj vseh evropskih držav in tudi iz ZDA, Kitajske, Kanade in Avstralije. Skratka, tam je bila neverjetno pisana druščina ljudi, vse pa je družila ljubezen do fantastike v najširšem pomenu besede.

Naša stojnica je vzbudila precej pozornosti. Po 13 letih od zadnje slovenske udeležbe na Euroconu (tudi leta 2012 sem bil del ekipe v Zagrebu) smo se znova pojavili in predstavljali najmanjšo s stojnico prisotno državo. Z Dominikom sva poskrbela za profesionalno promocijo, saj sva imela ves promocijski material v angleščini. Na stojnici je našla prostor tudi v angleščino prevedena knjiga Bojana Ekselenski (Underspace - The First Bojan Dawn There).


Naša stojnica - še 1x
Zasedanje ESFS - predstavitev Nemčije 2026
Prostor za druženje v Alandici

V soboto, 28. junija ob 14h, sva imela predstavitev CLD, Supernove, Fanfesta in razpisov CLD v veliki konferenčni dvorani hotela Arkipelag. Tudi Vsesledje je doživelo do zdaj najbolj severno predstavitev. Na predstavitev so prišli različni ljudje iz 10 različnih držav, na koncu sva bila deležna precej vprašanj. Pomembno je, da so za slovenske avtorje slišali tudi zunaj naših meja in upam na objave v tujih magazinih. Naj tujci berejo naše avtorje, da ne bo vedno obratno.

Angleške Supernove so hitro pošle in zaradi profesionalne priprave je bila deležna ogromno pozornosti in je odpotovala v mnogo držav. Letošnja izdaja je bila precej podrejena omejitvam zaradi letalskega prevoza. Dobila sva ogromno naročil za PDF verzijo in ponudb za sodelovanje. Tako smo vsi sodelujoči pri Supernovi odlično promovirali slovenske avtorice in avtorje širši evropski zainteresirani javnosti, zraven pa seveda tudi gradili vlogo CLD, ki edino resno nastopa zunaj domačega praga. Nemci so izrazili željo, da bi bilo za promocijo slovenske fantastike naslednje leto pametno pripraviti tudi nemško verzijo Supernove. Naj dodam, da se gradivo za Eurocon Special 2, ki bo izšla 2026, že zbirajo prispevki in pripravlja vsebina.


Za intermezzo: Takšna je tam cerkev
Petje neke čarovniške pesmi
Zanimiva stojnica FanFund

Del stojnic
Stojnice promocije konvencij
Hotel Cikada - najina tamkajšnaj baza

Zaradi aktivnega delovanja na evropski sceni ima CLD tudi del svojih spletnih strani v angleščini. Na seznamu evropskih spletnih mest na spletni strani ESFS Slovenijo zastopa naša stran – http://Fanfest.si, ki ji bomo kmalu priključili še čisto svežo spletno stran Supernove (supernova-magazin.eu). Ključne vsebine so objavljene dvojezično, kar je močno povečalo obisk spletnih strani in prepoznavnost CLD v širšem evropskem prostoru.


Začetek maškarade
Vsakdo je bil primerno najavljen
Lik predstavlja konvencijo Fincon 2023

Podelitev ESFS nagrad
Nagrado European Grandmaster je dobila Joell Wintrebert (Francija)
Vsi nastopajoči maškarade

V Slovenijo sva se vrnila s kupom priporočil in idej za nadaljnje delo. Zaradi precejšnjega interesa moramo razmišljati o uvedbi vsaj dela programa Fanfesta v angleščini oziroma s simultanim prevajanjem. Nov izziv ...

CLD in s tem Celje sva z Dominikom pripeljala na širši evropski zemljevid.

Več o Euroconu 2025 ...

Še nekaj foto utrinkov


Pred znamenito muzejsko jadrnico
Še Dominik na isti lokaciji
Za zaključek pred centrom Alandica

Tale pliško te pozdravi na letališču Mariehamn
Hotel Aiden (Arlanda)
Mogočni hrast pred Aidenom

Foto: Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič

Celjsko literarno društvo (CLD) na pisanem festivalu Na meji nevidnega (24. in 25. 5. 2025)

Darovi slovenske inkarnacije Comic-Cona

Na meji nevidnega je slovenska izvedba Comic-Cona, ki prihaja iz, uganili ste, ZDA. Vse se je začelo pred davnimi leti, točneje 1972 v San Diegu (Kalifornija – le kje drugje?), kjer matična prireditev vedri in oblači že 50+ let. Od takrat se je model festivala razvijal, dobival svoje izpeljave in se širil po svetu. Tako je »davnega« leta 2013 našel zatočišče tudi v Sloveniji, se inkarniral kot enodnevni festival Na meji nevidnega (NMN v nadaljevanju).

Slovenska izvedba se je začela v prostorih Plesne šole Bolero in hitro prerastla tamkajšnje prostore in zdaj že nekaj let domuje na Gospodarskem razstavišču. Glede na obseg tja tudi sodi.

Od letos je to dvodnevni dogodek, ki po obsegu ne zaostaja več za Sferakonom v Zagrebu. V številkah:

  • okoli 5000 obiskovalcev,
  • 17 društev bolj ali manj povezanih s fantazijo,
  • 64 trgovin, ki na različne načine strežejo ljubiteljem fantazijskega,
  • 8 ponudnikov hrane in pijače,
  • 37 udeležencev Ulice umetnikov.

NMN je na spletu, kjer si lahko dopolnite znanje o festivalu iz prve ali druge roke: https://nmn.si/

Seveda pa oba festivala (NMN in Comic-Con) ne moremo neposredno primerjati, saj gre za različna tipa prireditve, čeprav oba hranita fantazije željne duše.

Kaj je torej NMN? Do odgovora najlažje pridemo, ja, znova ste uganili, na spletni strani izvirnika (https://www.comic-con.org/), kjer piše:

»Comic-Con je najpomembnejši dogodek za vse, kar je povezano s stripi in sorodno popularno umetnostjo, vključno s filmi, televizijo, igrami, interaktivno multimedijo in še veliko več! Uživajte v obilici cosplaya in sodelujte v edinstvenem programu, ekskluzivnih predogledih in predstavitvah, da ne omenjamo obsežne in raznolike razstavne dvorane s prodajnim blagom in eksponati, ki predstavljajo vse fandome.«

Na NMN je vse to, kar piše v zgornji definiciji. Festival je odlično obiskan, saj je vstopnic zmanjkalo še pred uradnim odprtjem v soboto ob 9h.

Dogajanje v dveh nadstropjih Gospodarskega razstavišča

Letošnji NMN je bil dvodnevni dogodek, 24. in 25. maja. Posebej svečan je 25. maj, ko ves svet ljubiteljev fantazije praznuje. Ne, s tem ni mišljen Dan mladosti, ampak znameniti Dan brisače.

Vsebinsko je bilo dogajanje razvrščeno na naslednje sklope:

  • Veliki oder
  • Predavalnica
  • Geeki okrogle mize – različne debate in butične predstavitve, kjer se ne pričakuje naval množic (tu je CLD otvoril nedeljski program)
  • Alkimistov laboratorij – nekakšen laboratorij za igranje (še) neizdanih namiznih iger
  • Arena malih superjunakov – otroški kotiček
  • Lov za zakladom – saj veste, kaj lahko pričakujete ...
  • Gaming terminal – res ni potrebe po razlagi
  • Park enigma – razna tekmovanja, povezana s fantastičnimi vsebinami
  • Društvo ljubiteljev sestavljank – sestavljanje tega ali onega

Večina sklopov je »obratovala« skoraj ves čas. Program je seveda sledil temu, kar se pričakuje od inkarnacije Comic-Cona. V soboto je bil še žur (ekstra vstopnica), katerega scenarij je bil seveda v skladu z naravo festivala.

Aktivni pridelek CLD na fantastičnem polju NMN

Ekipa Celjskega literarnega društva se je aktivno udeležila festivala: imela je stojnico v kleti, skupaj z množico različnih društev, ki so bolj ali manj povezani s fantastiko. Stojnico smo imeli poleg KUD Polica Dubova, ki je imela knjižne darove svoje založbe.

Naš poudarek je bil na promociji Supernove, ki je še vedno edina revija za resno fantastiko (ob uporabi pridevnika odraslo bi lahko kdo pomislil na kaj zajčjega) in Fanfestu, še vedno, ja, vem, znova ste uganili, edinem festivalu fantazijske književnosti v Sloveniji. Razstavili smo tudi knjižne dragulje in najpomembneje, uradni sponzor stojnice je bil Bojanov suženj Gizmo, ki je svoje čarobno moč usmeril v zbirko Celje v vesolju in svežo Supernovo.

Letos smo imeli prvič promocijsko zloženko tudi v angleščini, kar sodi v sklop priprav udeležbe na Euroconu.

Dominik Lenarčič je pripravil predstavitev fantazijskih slaščic, ki jo je opravil v družbi z Bojanom Ekselenski. Predstavitev je obsegala:

  • Predstavitev Supernove,
  • predstavitev Fanfesta,
  • pripravo na udeležbo na Euroconu na Finskem
  • in projekt Besan 5 in 6.
  • Prisotne sta povabila k pisanju in pošiljanju prispevkov.

Udeležba na NMN je pomembna zaradi predstavitve delovanja CLD na področju fantastike. Nadalje je udeležba s stojnico prinaša pomemben živi stik z ogromno ljubiteljsko skupnostjo.

Bojan v Čudežni deželi

Kaj je Bojan iz one strani vesolja videl v čudežnih deželah NMN? Veliko in še več. Še sreča, da je Alica žurala v neki drugi Čudežni deželi.

Kot se spodobi za festival, ki je v žlahti s Comic-Conom, je bil to pravi žur cosplaya in razglasitev najboljših v cosplayu je vedno osrednji dogodek festivala. Ker se je Bojan udeležil tudi prvega NMN, je zaznal očitno razliko v obsegu in pisanosti kostumov. Po festivalu so se sprehajali praktično vsi junaki različnih popularnih franšiz. Junaki iz stripov, iger, mang, animejev in fantazijskih uspešnic so dobesedno gomazeli v pozitivnem pomenu besede. Mnogi so se pojavili v več različnih inkarnacijah, kar dokazuje, da multivesolje ni zgolj teorija, temveč tudi praksa takšnih festivalov.

V dveh nadstropjih je prostoru vladalo ogromno stojnic, ponudba je bila res ogromna in pisana.

Kaj se je dobilo?

V kleti, torej v družbi društev in skupnosti, je bila še obširna igralnica za igranje namiznih iger, aleja tetoviranja in kotiček za računalniške igre. Razstavili so nekaj hardverske pornografije (beri: igračarske računalnike za 3000 in več evrov, ki delajo reklamo za novoletno jelko ter konzole). Vse so vrgli na oder pozornosti, od plišastih upodobitev najbolj priljubljenih likov iz iger do dodatkov za vašo igralno postajališče. Tudi za otroke je bilo poskrbljeno s programom v Areni malih superjunakov. Naj omenim, da je v nedeljo z delavnico gostovala tudi Lila Prap.

Nadstropje višje, pravzaprav v pritličju, se je nahajal osrednji prireditveni oder, kjer so se ves čas dogajale različne prireditve, seveda tesno povezane z vsebino festivala.

Preostanek prostora je bil namenjen pisani tržnici različnih rokodelskih stojnic. Vsaka stojnica zase je bila živahna celica pisane ponudbe.

A to še ni vse!

Tako namreč veli Top Shop. V prostoru z recepcijo, kjer je bila prodajalna konvencijske konfekcije, je bil improviziran točilni pult in omizja za druženje zunaj hrupne notranjosti. Tam so postavili tudi knjižno tržnico. In ja, tudi tu je bilo nekaj pliša. Bojan se je znova mrščil, kajti še vedno mu ni jasno, zakaj so za promocijo slovenske knjižne ustvarjalnosti pomembni kupi tujih knjig? Je res angleščina tako ogrožena, da potrebuje promocijo sredi Slovenije na stojnicah založb, ki so deležne precejšnjih javnih sredstev za izdajanje slovenskih knjig?

Če imamo že tretji prevod Gospodarja prstanov, čemu je na stojnici poleg njega treba imeti še angleško izdajo? V čigavem interesu? Slovenskem?

V Sloveniji bi morale zlasti založbe, ki so deležne javnih sredstev, skrbeti zgolj za slovenski jezik in promovirati branje v slovenščini, kar bi dokazovale s ponudbo. Tako pa znatna prisotnost knjig v angleščini prav nič ne pomaga promociji branja v slovenskem jeziku.

Je pa to napredek v primerjavi s stojnico Mladinske knjige izpred 7 ali 8 let, ko so imeli izključno knjige v angleškem jeziku.

Sem omenil, da bo treba nekega dne reči kakšno žensko in moško o invazivnosti angleške založniške industrije, ki je skoraj popolnoma zaprta za vse, ki niso iz angleškega govornega področja?

Skratka, Bojan je izkihal svoje negodovanje ob promociji tujih izdaj, saj je na koncu ugotovil, da tudi domača avtorska srenja napreduje. Lepo je bilo videti, da resne založbe v zadnjih letih dajo priložnost tudi domačim avtoricam in avtorjem. Ta del je vsebinsko in žanrsko še precej na začetku, a če ne začneš, ne moreš nadaljevati. Hrvaška je tu daleč pred nami.

Edgar Kaos Julije Lukovnjak je imel svojo stojnico ob izdaji tretje knjige sage. Zraven so imeli zemljevid fantazijske dežele in različna knjižna kazala.

Založba Pivec je ponujala Južni Viking od Domna Kodriča, ki je tudi zasebno velik ljubitelj vikinške tradicije. Knjiga je zmes zgodovine, mitologije in fantazije. Na stojnici so imeli tudi brisače v čast Dneva brisače. S to gesto so si v mojih očeh priigrali dodatni ugled. Avtor je aktivno sodeloval na stojnici društva Maistri Marpurgi, ki se ukvarja z negovanjem vikinške tradicije. Bojan se je tam seveda poigral s čisto pravim vikinškim orožjem in ugotovil, da s klenimi slovenskimi vikingi nima za plesniv burek.

NMN ima tudi vsakoletni literarni natečaj, ki seveda ni osrednja prireditev, temveč popestritev občega žura. No, pisanje za NMN natečaj, ki ni čisto običajen, je svojevrsten žur.

Pohvalno je, da od leta 2019 ni več možnosti sodelovanja z angleškimi zvarki. Bojan to pozdravlja, saj angleščina resnično ne potrebuje angleških pripovedi slovenskih avtorjev na slovenskem festivalu. Za objavo angleških zgodb obstaja ogromno naslovov na angleškem govornem področju.

Dominikov vskok brez skakanja

Dominik je svoj bolj omejen čas na konvenciji posvetil dogodkom strokovne narave. V soboto je recimo na Glavnem odru poslušal predstavitev slovenskega prevoda Dobe supernove kitajskega pisca Liua Cixina (Sophia, 2025). Predstavniki založbe (Primož Kraševec in Marko Bauer), prevajalec (Andrej Stopar) in drugi strokovnjaki za ZF (avtorica knjige o sovjetski ZF Natalija Majsova) so ponudili sociološko obarvano analizo vsebine romana (z minimalnimi kvarniki) ter vpogled v področje sodobne kitajske ZF literature, čigar predstavnik je Cixin. Zatem se je Dominik preselil v klet v Predavalnico, kjer je spremljal tradicionalno predstavitev novih izdaj sodobne slovenske fantastične književnosti: letos sta bili predstavljeni avtorici mladinske fantastike Jana Korečič (Neon; Primus, 2023-) ter Ana Bajc Česnik (Ugrabitev ljubljanskega zmaja; samozal. 2023). Izpraševali sta ju knjižni vplivnici Urška Bračko in Katarina Avbelj. Kmalu zatem se je v istem prostoru odvijala predstavitev prej omenjenega Južnega Vikinga oz. pogovor z avtorjem Domnom Kodričem (moderator: Aljoša Harlamov). Kodrič je prepričal s svojo karizmo in prezenco ter z raznimi neliterarnimi vložki: predvajanje vikinškega videospota, uprizoritev spopada mano a mano in klic Vikingov. Ko je prišel čas za odhod, je komaj pobegnil v dvorane, saj ga niso hoteli spustiti ven – izkoristil je trenutek paznikove nepozornosti.

Naslednji dan je bil dopoldne seveda prisoten na predstavitvi Supernove in Fanfesta na Okrogli mizi. Malo kasneje je obiskal Debatno kavarno (Predavalnica), pri kateri sta sodelovala prevajalca fantastike Kaja Bucik Vavpetič (Holly Black, Scott Lynch, Richelle Mead) in Sergej Hvala (Joe Abercrombie, Patrick Rothfuss, nenazadnje tudi Tolkien). Moderiral je Aljoša Harlamov. Prevajalca sta spregovorila o svojih izkušnjah pri prevajanju in o zagatah, ki jih s sabo prinese prevajanje fantazijske proze: fantazijska imena, težko prevedljive skovanke in množica drugih v slovenščini neobstoječih besed. Nemalokateri bralec naj bi (zaradi slabega prevoda ali pa tudi sicer) fantazijske avtorje raje bral kar v angleščini – v njej, pravi ta, več razume. Pri razpravi o smislu njunega dela sta prevajalca izpostavila nekaj zanimivega. Bucik Vavpotič, ki se je sicer preživljala z izdajanjem del v angleščini, je opozorila, da je za dandanašnje branje fantazijskih del v angleščini krivo (zdaj ne več tako veliko) pomanjkanje kvalitetnih prevodov klasičnih del – včasih razen Tolkiena ni bilo prevedenih dosti fantazijskih del za odrasle. Posledica tega je, da mladi bralci fantastike niso postali odrasli bralci fantastike. Malo je bilo krivo tudi splošno žigosanje fantastike v šolskem sistemu kot nevredne literature. Hvala je kontriral tezi o dostopnosti fantazije v slovenščini (po njegovem je je še preveč) in kot resnejši problem izpostavil splošno zapostavljenost slovenščine kot bralnega jezika. Kot razlog, zakaj bi bralec delo bolje razumel v angleščini je podal nasploh večjo izpostavljenost angleščini že od malih nog. Bucik Vavpotič je dodala, da prevodi tuje fantazijske književnosti že s samo prisotnostjo pomagajo gojiti domačo književnost, saj nasploh velja, da moraš brati nek žanr, če ga želiš tudi pisati.

Za konec se je Dominik popoldne vrnil na Okroglo mizo, kjer se je družil s pisci NMN-jevega literarnega izziva in jih spodbudil k sodelovanju pri Supernovi. Hotel se je udeležiti še predavanju o fantastiki z bolj psihološkega vidika, a so ga žal sile iz Ljubljane odvlekle nazaj na rodno Gorenjsko.

Gostje festivala

Častni gostje so bili Brian Muir (kipar, ki je med drugim ustvaril masko Dartha Vaderja) in štirje cosplayerji – ND Cosplay (Hrvaška), Bendershield Cosplay (Srbija – živi na Hrvaškem s svojo ženo, prej omenjeno ND Cosplay. Saj vemo, da so cosplayerji ena velika družina.), Lovro the Supernaut (Hrvaška) in Arii Cosplay (Slovenija).

Zbir potnikov z one strani Trojan

Ekspedicija na NMN: Andrej, Dominik in Bojan.

Zaključna konkluzija – NMN je bil odlično organiziran festival z vsem, kar nanj sodi in v ničemer ne zaostaja za sorodnimi festivali z daljšo tradicijo.

Posebno pohvalo si zasluži plišasti medvedek na recepciji.

Foto: Bojan Ekselenski, Dominik Lenarčič, Tatjana Jamnik

Predstavitev pomladanske Supernove - Celjska kulturnica, 21. 5. 2025

Supernova je fantastična sladkorna pena, ki ne povzroča nobene vrste diabetesa. Skratka, literarno sladkanje za vse, ki želijo fantastično odličnost v podobi lepe besede.

Najprej naj predstavim sodelujoče.

Za delikatesni glasben obliv naše literarne torte bo poskrbela Glasbena šola Celje in sicer:

  • Maks Zimšek, harmonika, mentor: Dejan Kušer
  • Patrik Klinc, klarinet, korepetitorka: Kim Pavlič, mentorica: Nataša Aškerc

Vsebinsko je Supernova tokratne izdaje polnomastna.

Po običajnem uvodniškem blebetanju je najprej polica z eseji, ki nosi ime Sithovska akademija. Kdor pozna Vojno Zvezd ve, o čem govorim, kdor pa ne, pa naj ostane pri esejih – to ti je isto, le kraj dogajanja je galaksija daleč proč.

V tokratni številki je drugi del obširne seminarske naloge Prevajanje fantazijske književnosti za odrasle na Slovenskem od Anje Brunšek, ki prinaša:

Top 100 Na bralni platformi z nazornim imenom Goodreads.

Sledita pa intervjuja s prevajalcem Sergejem Hvalo in predstavnikoma založbe Aljošo Harlamovom in Darjo Marinšek.

V drugem eseju (saj veste, kako to gre na Top Shop) nam Dominik Lenarčič poda razmišljanje o čakanju na nedokončano pod naslovom Čakanje na kamnita vrata ali kratka triada o tem, kako nas je Patrick Rothfuss vse pretental. V sodobni fantaziji nekateri avtorji zagriznejo v preobsežen književni zalogaj in tako ne dokončajo svojih osrednjih sag v razumnem časovnem roku (ja G. R. R. Martin, tudi nate mislimo).

Intervju je prispeval Dominik Lenarčič. Pogovarjal se je z Žigo Kastelicem, ki je izdal obilno ilustriran roman Dežela dinozavrov. Gre za fantazijsko povest o tem, kaj bi bilo, če bi se dinozavri vrnili na vrh verige življenja na Zemlji.

V paketu proze imamo predvsem že znana imena, saj se je izoblikovala določena baza avtoric in avtorjev, ki bolj ali manj redno sodelujejo s svojimi prispevki. Tukaj imamo tudi lep primer medgeneracijskega sodelovanja, saj imamo razpon od študentov do upokojenk.

Supernovine zahteve glede obsega zgodbe so bistveno bolj razkošnejše od zahtev slovenskih revij in razpisov. Tako se najdejo tudi malce daljši tekst, ki presegajo slovenski standard za kratko zgodbo – 6000 – 10.000 znakov s presledki. V Supernovi pa dopuščamo za slovenske razmere astronomskih 45.000 znakov s presledki. Obsežnejši prostor dopušča več razvoja pripovedi in omogoča večjo vsebinsko širino.

Prispevali so Aljoša Toplak, Bojan Ekselenski, Borut Slokan, Dominik Lenarčič, Majda Arhnauer Subašič in Matjaž Marinček.

Vsebinsko so zgodbe izredno različne in potrjujejo urednikovo tezo – gre za bogato založeno trgovino s slaščicami.

Prevedena proza tokrat postreže z dvema novima imenoma. Abecedno je prej hrvaški avtor, ki si je nadel pisateljsko ime Eric Johansson (Leonid Čapo Milenić), sledi pa romunski avtor Georga Dimitriu, ki se ponaša z zajetnim seznamom literarnih nagrad. Med avtorji v paketu prevedena proza imamo še že v reviji uveljavljene Franka Rogerja iz Belgije, Garetha D. Jonesa z Velike Britanije in Petro Rapaić iz Srbije.

Supernova ima, za razliko od velike večine sorodnih revij tudi pesniški kotiček, za pesnice in pesnike na drugi strani galaksije tam daleč proč.

Marko Vujović iz Črne gore je prispeval venček poetičnih bonbončkov, a Matej Krajnc je na zadnji strani z Epigramom za Supernovo.

Fantastični dogodkopis je obilen z reportažami z različnih dogodkov, povezanih s fantastiko, kjer je sodelovala ekipa Celjskega literarnega društva.

  • Fanfest 8
  • Predstavitev Ilonike Domena Mezega v Knjižnici Medvode, kjer je Dominik Lenarčič dogodku na rob primaknil še kratek intervju z avtorjem.
  • FFK Pazin 2024.
  • Istrakon 2025.

V rubriki Fantastična bukvarna in bralnica so predstavljene novosti, ki so jih sporočile založbe oziroma samozaložniki:

  • Žiga Kastelic Dežela dinozavrov (samozaložba)
  • Benjamin H. Bratton Teraformiranje (Založba Sophia)
  • Liu Cixin Doba supernove (Založba Sophia)
  • Jeff VanderMeer Izničenje (LUD Literatura)
  • Julija Lukovnjak Živa tema Edgarja Kaosa (Založba Goga)
  • Skupina avtorjev Celje v vesolju (CLD, samozaložba)

V Bukvarnem prihodnjogledu pa sta knjigi

  • Skupina avtorjev Besan 5 Priče za besanu noć – ta se je že materializirala na Sferakonu 2025.
  • Bojan Ekselenski Podvesolje Prvi Bojan tam dol – pride poleti.

Založba Sophia je tudi oglaševalec v reviji in v naslednji številki se bomo mastili z recenzijami dveh knjig iz njihovega programa:

Liu Cixin – Doba Supernove in Simona Sellarsa – Uporabno Balardstvo

Na koncu so še razpisi za Supernovo, Fanfest in Vsesledje.

Ne manjka tudi EPP za Fanfest, ki bo v letošnji izdaji malce spremenjen z več več gosti.

Angleška Supernova

Letos člana CLD, Dominik in jaz, prvič gostujeva na Euroconu. V ta namen bo izšla tudi posebna angleška številka, ki bo spremljala najino udeležbo. Namen gostovanja je promocija slovenske fantastike v Evropi in širše.

V ta namen bova imela stojnico s promocijskimi materiali in pasico v uradni brošuri konvencije.

Za angleško Supernovo smo poslali obvestilo vsem avtoricam in avtorjem Supernove in odziv je bil dober. Prevodi so v veliki meri delo avtorjev oz. avtoric samih, nekateri pa smo si našli profesionalno pomoč. Dominik Lenarčič je tu opravil velikansko delo, ker se je prebil skozi vsa ta besedila. V angleški izdaji je tudi nekaj znanih imen, kot sta Miha Mazzini ali Zoran Živković. Zadovoljno lahko zaključim, da so avtorji zgrabili priložnost za promocijo v tujini. Na Euroconu bo blizu 1000 ljudi iz vse Evrope in običajno so tudi gostje iz drugih celin.

Tako so prisotni:

  • Andrej Ivanuša
  • Aljoša Toplak
  • Barbara Ribič Jelen
  • Bojan Ekselenski
  • Domen Mohorič
  • Dominik Lenarčič
  • Ivan Šokić
  • Majda Arhnauer Subašič
  • Matjaž Marinček
  • Miha Mazzini
  • Primož Jenko

Od tujih gostov smo povabili avtorje in avtorice, ki večkrat sodelujejo v reviji:

  • Deborah Walker (GB)
  • Eric Johansson (HR)
  • Frank Roger (B)
  • Gareth D. Jones (GB)
  • Krzysztof T. Dąbrowski (PL)
  • Tihomir Jovanović (SRB)
  • Zoran Živković (SRB)

Poezijo zastopajo:

  • Lawrence Schimel (USA + E)
  • Matej Krajnc (SLO)
  • Nada Tržan-Herman (SLO)

V angleški Supernovi je uredniški del opravil Dominik Lenarčič, ki je urednik angleških izdaj. Njemu gre tudi zahvala za vse prevode na promo materialih, spletni strani ipd. Moja angleščina je namreč very, very broken.

Poleg proze in poezije je tudi del z razpisi in tja smo vtaknili razpise za Vsesledje, Supernovo in Fanfest.

Foto: Bojan Ekselenski, Klementina Sambolič, Andrej Ivanuša in Matej Krajnc

Supernova 18 v detajlih in brezplačni PDF

10. maj 2025 (Zagreb, Hrvaška): Celjsko literarno društvo je gostovalo na Sferakonu 2025

Ekipa v »standardni sestavi Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič se je udeležila Sferakona v Zagrebu.

Celjsko literarno društvo na največji regionalni konvenciji za znanstveno fantastiko

Sferakon je letos doživel že 47. ponovitev in je tudi v svetovnem merilu ena največjih in najpomembnejših dogodkov, povezanih s fantastiko. Ravno Sferakon je bil v 70-tih letih, v času Jugoslavije, iniciator razvoja fantastike na prostoru nekdanje Jugoslavije. Sferakon se tradicionalno odvija drugi majski vikend, od petka do nedelje. Gre za ljubiteljski dogodek, kjer so poleg književnih vsebin tudi koncerti, igralnica, različni kvizi, cosplay in različne delavnice s predavanji. Program je izredno bogat in raznolik in če te zanima veliko stvari, težko zajameš vse. Ves čas vlada precejšnja gneča, povsod je ogromno različnih ljudi.

Konvencija ima vedno častne goste (GoH), ki so uravnoteženo domači in tuji. Od književnih naj omenim Martho Wells, ameriško pisateljico, dobitnico nagrad Hugo, Nebula in Locus ter angleškega pisatelja Richarda K. Morgana, dobitnika nagrad Arthur C. Clark in Phillip K. Dick.

Celjsko literarno društvo (CLD) je že nekaj let stalni gost konvencije in se uvršča med bolj prepoznavna sodelujoča društva.

Letos je bila stojnica CLD še posebej zanimiva, saj smo gostili posamezne avtorje iz Hrvaške, Srbije in BIH.

Presenetil me je interes za revijo Supernovo in fanfestovo zbirko Celje v vesolju. Poleg promocijskih zloženk CLD smo imeli še zbirko Besan 5.

V soboto, ob 14h smo člana CLD (Bojan Ekselenski in Dominik Lenarčič) in gosta iz Hrvaške (Eric Jonasson in Filip Hanžek) predstavili Supernovo, Fanfest in regionalno zbirko Besan 5 – priče za besanu noć.

Na hitro smo predstavili tudi slovensko udeležbo na Euroconu, osrednjem evropskem dogodku, ki bo konec junija na Finskem (angleška Supernova, angleška verzija spletne strani)

Povabili smo hrvaške in tuje prisotne avtorje /-ice k sodelovanju na naših razpisih.

Na koncu smo objavili še skupni regionalni projekt Besan 6 z mednarodno ekipi sodelavcev. Projekt je pomemben zaradi sodelovanja književnic in književnikov regije in skupne izvedbe, vsak na območju svoje države, da bi potem dobili skupno knjigo.  Za slovenske avtorje in slovensko kulturo je projekt pomemben, ker bodo v primeru vsaj treh sodelujočih avtorjev/-ic v zbirki zgodbe objavljene v slovenščini in hrvaščini (srbščini).

 

Sferakon na spletu

Foto: Različni avtorji.

4. – 6. april 2025 (Pazin, Hrvaška): Celjsko literarno društvo je gostovalo na Istrakonu 2025

Ekipa v sestavi Andreja Ivanuše, Bojana Ekselenski in Dominika Lenarčiča se je udeležila pisateljskega dela Istrakona. Sodelovali so:

  • ZF&F v ExYU prostoru
  • Predstavitev istrakonske zbirke »Istrakonski vremeplov«.
  • Predstavitev Fanfesta, Supernove in drugih dobrot Celjskega literarnega društva

Foto: Dominik Lenarčič, Bojan Ekselenski

O Istrakonu na cld.si.

16. novembra 2024 (Pazin, Hrvaška): Celjsko literarno društvo je gostovalo na Festivalu fantazijske književnosti Pazin 2024

Festival je potekal 16. 11. in je bil posvečen gonilni sili festivalskega dogajanja, tragično preminulemu Davorju Šišoviću – Šiški. Izšla je zbirka zgodbe Priče o Davorju Šišoviću. Na natečaj je prišlo več kot 50 zgodb, v zbirko pa je bilo izbranih 18, med njimi tudi zgodba Spominek iz Pazina (Suvenir iz Pazina) od Bojana Ekselenskega.

Predstavitev zbirke Priče o Davorju Šišoviću je bila izredno čustvena, saj je šlo za neke vrste literarno poslavljanje od izjemnega človeka, ki je veliko prinesel razvoju fantazijske književnosti. Tudi celjski Fanfest se navdihuje pri organizaciji FFK Pazin, ki ga je pred več kot 20 leti zastavil Davor.

Fanfest 8 je zaključen.

18 – 20. oktober 2024 (Celje, Slovenija): Fanfest 8, slovenski festival fantazijske književnosti

Programska karta

Petek, 18. 10.

  • Zbiranje tujih gostov in družabni uvod v festival

Sobota, 19. 10.

Knjigarna in antikvariat Antika (ob 16h)

  • Supernova 16 in 17
  • Proza za vse generacije (Bojan Ekselenski)
  • Slovenske fantazijske dobrote
  • Animus (Jan Bilodjerič)
  • Ilonka (Domen Mezeg)
  • Skrivnost srži (Jakob Konda)
  • Novo ime na festivalu – hrvaški pisatelj prof. Krunoslav Mikulan
  • Hrvaška scena – konvencije, festivali in pomembni književni razpisi – Mirko Karas (Društvo Sfera iz Zagreba)
  • Srbska scena – dogajanje, knjižne izdaje – Tihomir Jovanović Tika

Celjska kulturnica (ob 19h)

  • Predstavitev slovenskega prevoda Živkovićeve Bele sobe (moderiral Matej Krajnc, sodelovala prof. dr. Zoran Živković (avtor) in Bojan Ekselenski (prevajalec))
  • Predstavitev aktualnega rezultatov aktualnega razpisa (moderiral Dominik Lenarčič)
  • Predstavitev literarnega razpisa za Fanfest 9: Zeleno Celje (Bojan Ekselenski)

Nedelja, 20. 10.

  • Celjska kulturnica (10:30)
  • Delavnica in panel: Logika literarnih svetov (prof. dr. Zoran Živković, Bojan Ekselenski)

Podrobno o festivalu (skupaj s fotogalerijo).

Zahvale:

Poleg Mestni občini Celje in Knjigarni in antikvariatu Antika se zahvaljujemo še:

 

 

Sodelujemo z: