Slovenski festival fantazijske književnosti - FANFEST

Festival FANFEST je prvi in edini literarni festival te vrste v Sloveniji. Celjsko literarno društvo ga bo predvidoma organiziralo vsako leto. Vsaj v začetnih izdajah bo to majhen festival. Seznam trenutno aktivnih slovenskih avtoric in avtorjev lahko naštejemo na prste ene roke.

Festival je namenjen predvsem promociji ustvarjanja sodobne fantazijske literature, ki v Sloveniji še vedno velja za nekaj obrobnega. Nima smisla tarnanti, na avtoricah in avtorjih je, da s sodelovanjem na razpisih in tudi takšnem festivalu opozarjajo javnost na svoje delo.

2. Fanfest je še bolj ali manj osnutek, zato nas občasno obiščite in pokukajte, če je kaj novega.

Na kratko o 1. slovenskem festivalu fantazijske književnosti

Celje, 11 - 12. november 2017

Celje je gostilo prvi slovenski mednarodni festival fantazijske književnosti. Organiziralo ga je Celjsko literarno društvo. Festival je del regionalnega literarnega povezovanja, sodelovali so tudi gostje iz treh držav regije (mag. Dragić Rebrenović in Uroš Vukićević iz Črne gore, Mirko Grdinić in mag. Tamara Babić iz Hrvaške, Tihomir Jovanović Tika in prof. dr. Zoran Živković iz Srbije, Slovenijo so zastopali Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski, Maja Mlakar in dr. Marko Vitas). Vse dejavnosti je povezoval Bojan Ekselenski, predsednik Celjskega literarnega društva, ki ima svoja literarna dela prevedena v pet tujih jezikov.

Glavni gost festivala je bil priznani in svetovno uveljavljeni prof. dr. Zoran Živković, največkrat prevajani še živeči srbski avtor (sam je poudaril "še živeči"). Literarni kritiki po svetu ga uvrščajo med največje pisatelje zadnjih desetletij in je prejemnik množice različnih literarnih nagrad. Po njegovih delih so snemali nadaljevanke in radijske igre (napr. BBC). V slovenščino imamo prevedenih 7 njegovih knjig.


Prof. dr. Zoran Živković

V soboto dopoldne smo imeli panel o regionalnih festivalih fantazijske književnosti, kjer so gostje iz tujine predstavili svoje festivale. V nadaljevanju je bil panel o znanstveni fantastiki. Profesor Živković je izpostavil, da je 20. stoletje prineslo dve veliki literarni smeri – magični realizem in znanstveno fantastiko. Obe smeri sta ostali v 20. stoletju in sta v 21. stoletju vse bolj nišni literarni smeri.

Sobotno popoldne smo začeli v butični Knjigarna Antika s predstavitvijo 3. številke Supernove, edine slovenske literarne revije za fantastiko (spekulativno fikcijo), namenjeno odrasli in zahtevnejši publiki. V reviji objavljajo avtorice in avtorji iz 11 različnih držav, mnogi so dobitniki različnih literarnih nagrad. Nadaljevali smo s pomenom in vlogo butičnih knjigarn za domačo odraslo domišljijsko literaturo, zaključili pa s predstavitvijo literarnih rezultatov (zbirk) festivalov fantazijske književnosti v regiji.

Osrednji dogodek festivala je bil v soboto zvečer - literarni večer s profesorjem Živkovićem. Skozi pogovor z Bojanom Ekselenski je predstavil svoj izjemni literarni opus in zraven navrgel marsikaj zanimivega o sodobni fantaziji kot vrhunski literaturi. V okviru predstavitve smo gledali nanizanke, posnete po njegovih delih in radijsko igro, ki jo je posnela angleška BBC.

V nedeljo dopoldne je bil predstavljen tematski razpis za FANFEST 2, ki bo predvidoma septembra 2018. Izbor v festivalsko zbirko bo opravila mednarodna strokovna žirija izkušenih žirantov.

Na panelu o samozaložniških servisih je prof. Živković izpostavil pomen vlaganja v kakovostni prevod v ciljni jezik. Izpostavili smo problem anomalije monopolnega založnika, ki je tudi monopolni knjigarnar, kar močno zoži možnost prezentacije samozaložnikov, ki so nujni sestavni del kakovostne knjižne ponudbe.

Zadnji panel je bil o literarni kritiki v fantastiki. Prof. Živković, ki je tudi priznani literarni teoretik in kritik, je poudaril nekatere pasti pri kritiškem delu. Zlasti je problematično tlačenje fantastične literature v kalupe mladinske, otroške in trivialne literature. Pri tem preprostem kalupiranju gre za problem strokovne pomanjkljivosti kritika in ne problem fantastike.

Fantastika v svetovni literaturi predstavlja 70% vse leposlovne proze. Kot pri vseh stvareh, je tudi tu 95 % trivialne literature, a 5 % je vrhunske. Seveda s trivialni literaturo ni nič narobe. Njen namen je tukaj in zdaj ponuditi literarno zadovoljstvo, a vrhunska literatura dobi svoj status šele s časovno distanco, ko preživi zob aktualnega časa.

Posebej se moramo za izvedbo zahvaliti Mestni občini Celje in Knjigarni in antikvariatu Antika za finančno podporo, a za logistično podporo se moramo zahvaliti Zvezi kulturnih organizacij Celje in Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD)

Slike s festivala so dostopne na FB [Galerija 1, Galerija 2].